Umetniška dela Arjana Pregla sedaj tudi v Moderni galeriji v Ljubljani

Jeseni 2018 so bila umetniška dela Arjana Pregla vključena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za dela iz cikla 'Petminutna revolucija' – večje slikarsko delo 'Petminutna revolucija (Trg republike)', tri manjše slike 'Male revolucije' ter skupina manjših kipcev 'Niz revolucij'. Uvrstitev omejenih umetniških del v to ključno zbirko slovenske likovne umetnosti od 20. stoletja dalje je izrednega pomena in s tem je Preglovo delo dobilo še dodatno, resnično zasluženo potrditev in priznanje.

V ciklu 'Petminutna revolucija' avtor kot osrednjo tematiko izpostavlja današnjo problematiko spomenikov v javnem prostoru. Meni, da “živimo v času, kjer spomeniki niso neke zaprašeni relikti iz zgodovine, ampak se okoli njih odvija mnogo aktualne politike: od rušenja kulturne dediščine s strani ISIS-a v Palmiri, do uničenja več deset tisoč partizanskih spomenikov v zadnjih dveh desetletjih na Hrvaške, do postavljanja novih/starih spomenikov v Makedoniji itd.” Osnovna ideja slikarskih del v 'Petminutni revoluciji' je bila izdelava zelo majhnih kipcev (narejenih iz hobi modelirne mase), katere je fotografiral ter nato njihovo podobo naslikal na mesta različnih spomenikov; na primer na mesto spomenika revolucije (avtor kipar Drago Tršar, 1975) na Trgu republike v Ljubljani, na mesto spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici (prav tako delo kiparja Draga Tršarja), itd. Avtor s tem nakazuje, da sam spomenikov ne ruši, temveč na njihova mesta naslika nove in tako spodbuja premislek, ne vandalizma. A hkrati pa je – zlasti v delu Niz revolucij - možno skorajda nasprotno branje, saj se avtor sočasno sprašuje ali je sploh mogoče narediti barvito, formalistično likovno delo izven političnega konteksta ali je slednje vedno vezano na kontekst konkretnih družbenih razmer in določene ideologije. Na polici z nizom malih kipcev, le-ti nekako “lebdijo” v prostoru; so brez narisanega okolja (trga, piedestala, parka), brez konteksta. Dvojnost oziroma večpomenskost je odražena tudi v naslovu celotnega cikla Petminutna revolucija. “Petminutnost” je lahko razumljena v okviru časa izdelave teh kipcev, po drugi strani pa tudi kot izraz neprestane menjave ideologij ali kontekstov okoli umetnin. Beseda 'revolucija' se lahko po eni strni nanaša na družbeni kontekst, po drugi strani pa na idejo umetniškega sveta, ki staro vedno nadomešča z (revolucionarno) novim in to novo postavlja na piedestal.

Vabilo na kavo z vrhunskimi slovenskimi umetniki

Spoštovani!

Vljudno vas vabimo na enega izmed 6 ekskluzivnih zasebnih dogodkov Galerije Y, na katerih vam bodo 3 vrhunski slovenski likovni umetniki osebno predstavili svoja umetniška dela, obenem pa boste lahko v sproščenem vzdušju skupaj spili kavo ter odprto pokramljali o njihovem delu, idejah, zgodbah in dobili vpogled v njihov svet.

Ponujamo vam enkratno priložnost, da osebno spoznate Saša Vrabiča, Arjana Pregla in Tino Dobrajc. Dogodek in kava z avtorjem bo organizirana v naši galeriji v Ljubljani ali v ateljeju avtorja, kjer vas bodo naši strokovni sodelavci seznanili z umetnikom in načrti za prihodnost. Dogodki so brezplačni, število mest pa omejeno na le 12 oseb.

Ker so taki dogodki pri nas prava redkost, pohitite s prijavo - kontaktirajte nas na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na 041 614 119 in si čimprej rezervirate svoj termin.

Razstava Sašo Vrabič: Ne-bo

Vsestranski vizualni umetnik Sašo Vrabič v prostorih galerije Vodnikove domačije premierno predstavlja celostno umetnino z naslovom Ne-bo. Ta izhaja iz umetnikovih osebnih, intimnih, socialnih in profesionalnih življenjskih premikov in prelomov. V prostorski instalaciji se posveča obravnavi odnosa med intimno in javno sfero posameznikovega življenja, o sodobni medosebni komunikaciji in estetskih idealih ter vrednotah digitalne dobe.

Delo Ne-bo je izrazito večmedijsko, saj združuje različna področja Vrabičevega kreativnega delovanja, kot so slikarstvo, risba, poezija, gibljiva slika, performans in glasba. Rezultat je totalni ambient, ki v različnih medijih združi besede in podobe, da gledalca nežno usmeri k razmisleku o družbenih in eksistencialnih vprašanjih, ki jih prinaša aktualni trenutek.

Divide Et Impera, 2017, 290cm x 390cm
Divide Et Impera, 2017, 290cm x 390cm

Razstava Tina Dobrajc: Velika dekleta ne jočejo

Vabimo vas na odprtje razstave Tine Dobrajc, Velika dekleta ne jočejo, v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, v petek, 19. maja 2017, ob 19. uri.

Umetnico in njeno delo bo predstavil kustos razstave Miha Colner. Razstava bo na ogled do 10. septembra 2017.

Domača umetnica Tina Dobrajc na samostojni razstavi z naslovom Velika dekleta ne jočejo v nekdanji samostanski cerkvi predstavlja novejša slikarska in večmedijska dela, s katerimi se dotika aktualne politične stvarnosti, narodove mitologije in vprašanj družbenega spola. Na platnih v kombiniranih tehnikah upodablja imaginarne prostore in prizore, ki služijo kot metafora za vsakdanje pojave v svetu, ki jo obdaja in zaznamuje.

Prekarni dan Arjana Pregla

Prekarni dan Arjana Pregla

Drugi prispevek v seriji umetniških komentarjev na steni v vhodni avli +MSUM-a bo Prekarni dan Arjana Pregla. Na ogled bo od 8. februarja 2016 naprej.  

»Ob kulturnem prazniku se lahko poleg ostalega spomnimo tudi, da je sredstev za kulturo iz leta v leto manj.  Umetnike se vse bolj potiska v ekonomsko marginalno pozicijo. Državna sredstva kopnijo, prav tako je zaradi krize in negotove prihodnosti občutno manj osebnih vložkov v umetnost.  

In to kljub temu, da se kulturo uradno še vedno dojema kot »narodovo substanco«. Sploh dandanes, nas prepričujejo nekateri, ko jo moramo »braniti pred barbari« od zunaj. Mimogrede sicer pogosto spregledajo prav barbarsko izkoriščanje domačih in tujih manualnih delavcev (npr. v gradbeništvu). Še najbolj nenavadno pa je, da v isti sapi pošiljajo umetnika … delat!  

Hm, mogoče pa je (zopet) čas, da umetnik deluje prav s pozicije na rob družbe odrinjenega fizikalca?«                                                                                                                     

Arjan Pregl

Več informacij o razstavi
http://www.mg-lj.si/si/razstave/1499/komentar-02-prekaren-dan-arjan-pregl/

MG+ SALON MODERNA | OBČUTEK ZA (H)UMOR

Salon Moderna - Občutek za humor

Moderna galerija in Kavarna Moderna vabita na pogovor z naslovom Občutek za (h)umor, ki bo v Kavarni Moderna v petek, 19. februarja 2016, ob 20. uri.

Pogovor je prvi v seriji pogovorov, ki smo jih imenovali Salon Moderna in bodo potekali v kavarni Moderne galerije. Pogovori obujajo tradicijo salonov, ki kot prostori za pogovore o družbi in umetnosti izvirajo že iz 17. stoletja, na začetku 20. stoletja pa so imeli kot prostori svobodnega duha in kršenja družbenih pravil, še posebej pomembno vlogo pri formiranju kritične vloge javne sfere.  

Saloni Moderna bodo kot neformalna druženja v Kavarni Moderna potekali ob petkih, občasno pa bomo organizirali tudi moderirane pogovore s področja filma, literature, glasbe in vizualne umetnosti.  

Prvi petkov pogovor z naslovom Občutek za (h)umor je pripravil slikar Arjan Pregl. Humor v umetnosti skoraj vedno vsebuje elemente subverzivnega, problematičnega in je le redkokdaj samo sprožilec lahkotnega kratkočasja. Mogoče lahko rečemo, da humor umori vsakdanji občutek za red? Ob primerih iz sveta umetnosti se bo o humorju v sodobni družbi (lahkotno in kratkočasno … upajmo) Arjan Pregl pogovarjal s sogovornikoma, umetnico Alenko Pirman ter striparjem Izarjem Lunačkom. 

Več informacij o dogodku
http://www.mg-lj.si/si/dogodki/1513/salon-moderna-obcutek-za-humor/

ARJAN PREGL IN SAŠO VRABIČ - RAZSTAVA IZ ZBIRK | Nizkoproračunske utopije

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM - Nizkoproračunske utopije, 26. april 2016

Razstava Nizkoproračunske utopije predstavlja pretežno dela iz zbirke Moderne galerije Arteast 2000+. To je osma postavitev te zbirke, v kateri razvijamo koncept zbirke kot orodja. V okviru pričujoče razstave razlagamo zbirko in muzej kot orodji za vzdrževanje utopične zavesti.  

Umetnost in muzej imata pomembno vlogo v zamišljanju boljše družbe, pri tem pa svojih idej ne projicirata zgolj v neko nedefinirano prihodnost. Če vztrajamo pri osnovnem poslanstvu muzeja, ki je v prvi vrsti namenjen človekovi kreativnosti in skupni dobrobiti, in se upremo pritiskom po njegovi komercializaciji, oblikujemo pogoje za utopistiko (Immanuel Wallerstein), za vajo v presoji alternativnih in nedobičkonosnih načinov delovanja. Muzej bi lahko opisali kot heterotopijo (Michel Foucault), a drugače od drugih heterotopičnih ustanov, kot so na primer zapori, vojašnice in psihiatričnih bolnišnice, ki se razlikujejo od zunanje realnosti in so od nje izolirani s specifičnimi pravili, lahko muzej aktivno posega v zunanji svet in v partnerstvu z drugimi akterji zunaj institucije predlaga tudi njegove spremembe.  

Utopična zavest ni prisotna pri vseh muzejih v enaki meri in na enak način, temveč je odvisna od konkretnih družbenih pogojev. Naša razstava razmišlja o specifiki utopij v (post)socialističnih prostorih, v vzhodnoevropski umetnosti, ki  še vedno večinoma deluje v nizkoproračunskih pogojih. Zbirka Arteast 2000+ govori o razliki med kulturo in umetnostjo, o tem, da ima vzhodnoevropska umetnost več skupnega s sočasno umetnostjo tujih kultur kot z obrambo domačih čistih tradicij, kar je v času, ko se nekatere države nekdanjega socializma obdajajo z bodečo žico, da bi obvarovale krščanski svet in svojo kulturo, treba poudariti bolj kot kdajkoli doslej. Čiste tradicije in trženje avtentičnih drugačnosti sta ideološki ali marketinški utopiji, kot je utopična tudi politika odprtih vrat. V času, ko se pred nami lomi utopija sveta složnih drugačnosti, je treba o drugosti misliti kot o nečem nepomirljivem. Slavoj Žižek vidi alternativo utopiji složnega sveta v atopičnost, v drugosti, ki ne more imeti mesta v nobenem simbolnem redu in se vzpostavlja kot »nemožno«.

Z razstavo Nizkoproračunske utopije se sprašujemo, kakšen model muzeja ustreza večinoma slabim pogojem dela umetnikov in institucij v postsocialističnem svetu ter obenem interesu, ki daje drugosti prednost pred identiteto, produkciji znanja pred nedvoumnimi kulturnimi trofejami, nastajanju pred institucionalizacijo. V odgovor na to vprašanje razstava ponuja utopistični koncept trajnostnega muzeja. Ta drugače od bogatega, še vedno pretežno zahodnega muzeja, ki v neskončnost akumulira umetniške predmete iz celega sveta, lahko preživi samo s stalnim razvijanjem lastnega znanja in z združevanjem emancipacijskih izkušenj iz lastnega okolja s tistimi iz drugih prostorov sveta, s katerimi si danes deli podobna urgentna vprašanja.

  Z razstavo Nizkoproračunske utopije ugotavljamo, da se nam nizkoproračunski pogoji dela tako našega muzeja kot tudi umetnikov iz prostorov, iz katerih zajema naša zbirka, ves čas vsiljujejo kot trajni in da je treba iskati potenciale za njihovo premagovanje prav znotraj njih samih, ne da bi pri tem nanje tudi zares pristajali.

UMETNIKI NA RAZSTAVI Marina Abramović | Igor Anđelić | Miroslav Bałka | Đorđe Balmazović | Jože Barši | Walter Benjamin | Luchezar Boyadjiev | Jasmina Cibic | Vuk Ćosić | Josef Dabernig | Juraj Dobrović (soudeleženec gibanja Nove tendence) | EXAT 51 (Bernardo Bernardi, Zdravko Bregovac, Vlado Kristl, Ivan Picelj, Zvonimir Radić, Božidar Rašica, Vjenceslav Richter, Aleksandar Srnec, Vladimir Zarahović) | Stano Filko | Vadim Fiškin | Božidar Flajšman | György Galántai | Gorgona | Inštitut Egon March | Ion Grigorescu | Dmitrij Gutov | Jenny Holzer | IRWIN | Janez Janša & Janez Janša & Janez Janša | Zmago Jeraj | Ilya & Emilia Kabakov | Staš Kleindienst | Komar & Melamid | Neven Korda Andrič | Andreja Kulunčić (& Ibrahim Ćurić, Said Mujić, Osman Pezić) | Vladimir Kuprijanov | Laibach | Kazimir Malevič | David Maljković | Saša Marković Mikrob | Paul Neagu | Ivan Moudov | Neue Slowenische Kunst (NSK) | Novi kolektivizem​ | OHO | Anatolij Osmolovski | Tanja Ostojić | Alen Ožbolt | Adrian Paci | Marko Peljhan | Ivan Picelj (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Alenka Pirman | Zora Plešnar | Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti | Darinka Pop - Mitić | Uroš Potočnik | Marjetica Potrč | Kiril Prashkov | Arjan Pregl | Franc Purg & Sara Heitlinger | Punk muzej | Tobias Putrih | Vjenceslav Richter (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Arsen Savadov | Sašo Sedlaček | Nedko Solakov | Aleksandar Srnec (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Mladen Stilinović | Tone Stojko | Škart | Jane Štravs | Krassimir Terziev | Slaven Tolj | Goran Trbuljak | Vinko Tušek | Josip Vaništa  | Sašo Vrabič | Konstantin Zvezdočotov | Dunja Zupančič :: Miha Turšič ::Dragan Živadinov

Več informacij o dogodku
http://www.mg-lj.si/si/razstave/1549/nizkoproracunske-utopije/

Video posnetek nastanka dela Zablode iluzij

Zablode iluzij, 2016

10.000 fotk in par mesecev dela v nekaj sekundah opisuje moj še bolj pospešeni "hitri realizem" in dojemanje sodobnega tempa življenja.​ ​Glasba, video in slika je moje delo.

Zablode iluzij, 2016, olje na platnu, 100 cm x 150 cm.

Arjan Pregl razstavlja v Galeriji Velenje

ARJAN PREGL - 1000 BESED IN DRUGE SLIKE

v GALERIJI VELENJE bo v četrtek 2. februarja ob 19h otvoritev razstave: Na ogled bodo trije slikarski cikli, ki jih povezuje, da se gibljejo na presečišču besede in podobe. Razstavo bo predstavil dr. Miklavž Komelj. Iz besedila kataloga (celotno je v priponki): " … Na površini Preglovega slikarstva je očiten ironičen moment, ampak njegovega slikarskega spraševanja nikakor ne razumem kot ironičnega. Morda je ironija prej strategija posredovanja, da na njenem robu spet vznikne tisti čisti užitek v potezi, ki, če bi ga hoteli proizvesti naivno, ne bi učinkoval neposredno, ampak kot imitacija.«

Več informacij
http://www.galerijavelenje.si