Arjan Pregl


Jeseni 2018 so bila umetniška dela Arjana Pregla vključena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za dela iz cikla 'Petminutna revolucija'– večje slikarsko delo 'Petminutna revolucija (Trg republike)', tri manjše slike 'Male revolucije' ter skupina manjših kipcev 'Niz revolucij'. Uvrstitev omejenih umetniških del v to ključno zbirko slovenske likovne umetnosti od 20. stoletja dalje je izrednega pomena in s tem je Preglovo delo dobilo še dodatno, resnično zasluženo potrditev in priznanje.

V ciklu 'Petminutna revolucija' avtor kot osrednjo tematiko izpostavlja današnjo problematiko spomenikov v javnem prostoru. Meni, da “živimo v času, kjer spomeniki niso neke zaprašeni relikti iz zgodovine, ampak se okoli njih odvija mnogo aktualne politike: od rušenja kulturne dediščine s strani ISIS-a v Palmiri, do uničenja več deset tisoč partizanskih spomenikov v zadnjih dveh desetletjih na Hrvaške, do postavljanja novih/starih spomenikov v Makedoniji itd.”
Osnovna ideja slikarskih del v 'Petminutni revoluciji' je bila izdelava zelo majhnih kipcev (narejenih iz hobi modelirne mase), katere je fotografiral ter nato njihovo podobo naslikal na mesta različnih spomenikov; na primer na mesto Spomenika revolucije (avtor kipar Drago Tršar, 1975) na Trgu republike v Ljubljani, na mesto Spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici (prav tako delo kiparja Draga Tršarja), itd. Avtor s tem nakazuje, da sam spomenikov ne ruši, temveč na njihova mesta naslika nove in tako spodbuja premislek, ne vandalizma. A hkrati pa je – zlasti v delu 'Niz revolucij'- možno skorajda nasprotno branje, saj se avtor sočasno sprašuje ali je sploh mogoče narediti barvito, formalistično likovno delo izven političnega konteksta ali je slednje vedno vezano na kontekst konkretnih družbenih razmer in določene ideologije. Na polici z nizom malih kipcev, le-ti nekako “lebdijo” v prostoru; so brez narisanega okolja (trga, piedestala, parka), brez konteksta. Dvojnost oziroma večpomenskost je odražena tudi v naslovu celotnega cikla Petminutna revolucija. “Petminutnost” je lahko razumljena v okviru časa izdelave teh kipcev, po drugi strani pa tudi kot izraz neprestane menjave ideologij ali kontekstov okoli umetnin. Beseda 'revolucija' se lahko po eni strani nanaša na družbeni kontekst, po drugi strani pa na idejo umetniškega sveta, ki staro vedno nadomešča z (revolucionarno) novim in to novo postavlja na piedestal.

Arjan Pregl spada v generacijo slovenskih slikarjev, rojenih v prvi polovici 70. letih, ki so, po zaključenem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v poznih 90. letih začeli z delovanjem v slovenskem likovnem prostoru. Pregl je na ljubljanski Akademiji diplomiral leta 1998 pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca ter nato izobraževanje nadaljeval z dvema podiplomskima študijema – slikarstva (2001, prof. Bojan Gorenc) ter grafike (2004, prof. Lojze Logar). Semester magistrskega študija slikarstva je obiskoval tudi na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA).

Preglovo ustvarjanje sega na področje slikarstva, grafike in ilustracije ter dodatno tudi na področje literature (piše kolumne, članke, kratke zgodbe; leta 2017 je izšel njegov prvenec 'O ženski, ki ni hotela z balkona'). Črke in besede se pogosto prepletajo s podobami v njegovih slikarskih delih in nemalokrat predstavljajo tudi osrednji del (sporočilnosti) umetniškega dela in/ali naslova dela (primer cikel Imena sodobnega slovenskega slikarstva). V delih, ki so pogosto močnih in živahnih barv ter na prvi pogled delujejo lahkotno (oz. lahkotneje), pa ob podrobnejšem ogledu razberemo avtorjevo osebno refleksijo na zunanji svet - pogosto ironičen komentar in kritiko družbe ter družbenih pojavov, izraz čustev, skrbi in vdanosti v čas, prav tako pa nemalokrat tudi kritiko slovenske politike in politične zgodovine. Humorne prispodobe lahko mejijo na komentar apatičnosti družbe in njene ureditve, sicer nikoli s ciničnim pridihom, temveč se izpoved pogosto približuje ironiji in sarkazmu. Pogoste so tudi besedne igre, reference na koncept in zgodovino slikarstva ter medijskega sveta. Umetnik tako z različnimi prijemi učinkovito kombinira neposredno s posrednim, očitno s skritim, povedno z abstraktnim in zabavno z resnim.

Motivno slikar ostaja na področju figuralike s primesmi abstrakcije. V slikah in grafikah nastopajo subjekti ter objekti iz slikarjevega okolja, ki so pogosto naslikani z računalniško natančnostjo in pravzaprav poustvarjajo digitalni svet na analogni način (primer cikel Narava). V njegovih upodobitvah – od malih do velikih formatov – so prisotne tudi prisvojitve že znanih motivov in podob, na katere slikar v sklopu svojega komentarja intervenira z lastno interpretacijo (primer Petminutna revolucija). Poslužuje se tudi motivov, ki na figuralni način predstavljajo abstraktna oz. nesnovna dejstva (primer cikel Dvakrat dnevno točne slike). Pregl je prejemnik več nagrad in priznanj, njegova dela pa so bila razstavljena na več razstavah v Sloveniji (Muzej sodobne umetnosti, Ljubljana, UGM studio, Maribor, Galerija Equrna itd.) kot tudi v tujini (Kitajska, ZDA, Španija itd.). Več njegovih del je vključenih v različne javne in privatne zbirke.